Četrtek

Zgodnje vstajanje. Tuš medtem, ko hostel še spi. Tipkanje in popravljanje tipkarskih (slogovnih in drugih) napak starejših zapisov. Tudi to je včasih potrebno, da se človek zbudi brez kave. No, pa še vse bo treba še enkrat prevetrit, da bodo stvari imele rep in glavo. Predvsem pa dodat slikice.

Ime hostla je Travel&Joy.

Skratka.

Ker se po jutru dan pozna, smo dan smo začeli spoznavati (loviti) zgodaj. In ker je bila včeraj gneča (muj ti Buh, kajšna gužva) pred praškim gradom, smo se namreč odločili, da danes malce prej uberemo pot pod noge in si ga ogledamo še pred navalom množic. Sledilo je torej zbujanje ob 6.30, zajtrk ter odhod ob 8. Vrata, ki vodijo iz hostla na glavno cesto, takrat še niso bila niti odprta. Posluževati se je bilo potrebno elektronskega zaklepa. V aprtmaju speči tujec (najverjetneje čeh ali slovak) je imel celo noč užgan radiosprejemnik - nenormalno. Mesto je “zjutraj” še spalo. Ker smo bili nenormalno hitri, smo se vmes ustavili na glavnem trgu starega mesta (trg Jana Husa). Mrtvilo, vam povem!

Do katedrale smo prišli cca 5 do 9 - torej 5 minut pred odpiranjem. Ker na obzorju ni bilo večjih trum ljudi, ozračje pa prijetno toplo, smo se odločili pričakati prihod častne straže pred grajski kompleks, za tem pa šli kupit karte.

Cena za karto, ki vodi v kompleks, je bila cca 10eur. In ljudje, je kej videt? JE. Morda sicer ne po gradu samem (v tej ceni je namreč ogled 4 točk, od katerih je eno katedrala), ampak v katedrali se človeku odpre popolnoma drugi svet. To je en velik “what!?”, eno na eno.

. Ko smo prišli ven, sem opazil podobnosti med katedralo na praškem gradu ter Kolnski katedrali:

Zanimivo, kako dolgo nosi človeku spomin nazaj (2019), ko ne gre za življenske stvari. Hmmm…

Za tem smo še pogledali famozno okno Praške defenestracije. By yours truly; Ministrstvo za slabe ideje ter prostočasne imitacije zgodovinskih trenutkov:

Ozračje je bilo vneto!

Iz (beži)Grada grem v KUD, iz KUDa pa v Mestni log,… No, morda še ni bila Ana pupedan… ubistvu sem pravzaprav siguren, da še ni bila Ana pupedan, ker smo se ob 13h z gradu prikotalili v staro mestno jedro in poslušali tisto famozno Astronomsko uro, ter kasneje odvandrali do Smodniških vrat. Uzput seveda mimo Janezovega zidu (Lennon wall):

Ob povratku je bila ena izmed cerkva zaprta, zato smo sklenili, da si jo ogledamo popoldne, vmes pa skočimo v Tesco-ta po material za malico ter opravimo svoje.

Med izvajanjem strokovne degustacije čudovito naključno izbrane hrane (strežba v Tescotu namreč ne obvlada mednarodnih ved ter govornih kretenj) smo izkoristili priložnost za snovanje načrta popoldneva. Na seznam poleg že prej omenjene cerkve smo dodali še obisk Plečnikove “ladje” - CSJ. Da postavim v perspektivo: iz hostla 3km proti vzhodu, nato pa 3KM proti SZ, za tem pa 3km nazaj proti hostlu, z vmesnim postankom za hrano. V planu je bil sicer tudi Višegrad, ampak smo ga zaradi konkretne količine danes prehjenih kilometrov raje postavili na backup tir. No, najverjetneje bo to postalo kar “ne bo nam ratalo” tir.

Po povratku iz Plečnikove cerkve smo odkrivali t.i. hlavny nadraži (glavno železniško postajo Prage), kjer se bomo natančneje premikali jutri zjutraj, ko bo potekala migracija v Brno.

All in all, je treba zadnji večer v Pragi končati tako, da se združi prijetno s koristim, zato smo se odločili, da večerjamo v Kozlovni - pivnici in restavraciji, ki jo (očitno) lasti pivovarna Kozel. Pa čin čin!