Češka

Petek In ekipa je rekla, da je bilo dobro. In bilo je jutro, naslednji dan. Petek. Večina spakiranih stvari je že veselo čakala našega odhoda v Brno. Jutranjo budilko sem spet po desni prehitel za pol ure in se zbudil po petih zjutraj. Se pravi da sem spal tako, malo po češko. Hitri zajtrk, taktična prerazporeditev oblek po nahrbtniku in naša pot proti nazadnji točki našega ogleda Prage se je začela. Sprva smo hodili proti Hlavny Nadražy, torej glavni železniški postaji. Proti spominom izpred desetih let se postaja (vsaj okrog tirov) ni spremenila. Je pa resda prišlo do konkretne sprememe v stranskih krilih te postaje, saj je velik del pritličja postal namenjen zatočišču od doma bežečim Ukrajincem… Sam atrij postaje, ki je sicer zjutraj ob 7.30 bila kar precej mrtva, še vedno lepo odmeva različne melodije - slednji smo dodali tudi Slovenec sem. ...

Četrtek Zgodnje vstajanje. Tuš medtem, ko hostel še spi. Tipkanje in popravljanje tipkarskih (slogovnih in drugih) napak starejših zapisov. Tudi to je včasih potrebno, da se človek zbudi brez kave. No, pa še vse bo treba še enkrat prevetrit, da bodo stvari imele rep in glavo. Predvsem pa dodat slikice. Ime hostla je Travel&Joy. Skratka. Ker se po jutru dan pozna, smo dan smo začeli spoznavati (loviti) zgodaj. In ker je bila včeraj gneča (muj ti Buh, kajšna gužva) pred praškim gradom, smo se namreč odločili, da danes malce prej uberemo pot pod noge in si ga ogledamo še pred navalom množic. Sledilo je torej zbujanje ob 6.30, zajtrk ter odhod ob 8. Vrata, ki vodijo iz hostla na glavno cesto, takrat še niso bila niti odprta. Posluževati se je bilo potrebno elektronskega zaklepa. V aprtmaju speči tujec (najverjetneje čeh ali slovak) je imel celo noč užgan radiosprejemnik - nenormalno. Mesto je “zjutraj” še spalo. Ker smo bili nenormalno hitri, smo se vmes ustavili na glavnem trgu starega mesta (trg Jana Husa). Mrtvilo, vam povem! ...

Nocna voznja Verjetno se zdaj ze vsi sprasujeste, kam so izginili sumniki. Nekako normalen odgovor bi bil, da se ob necloveskih urah ne tipka blogpostov, ampak ce je lahko osebek prespal telefonski klic, in spal med poslusanjem radia, bomo lahko tudi mi smatrali tale argument kot neveljaven, kajne? Dolg odgovor na kratko, ker se mi ne da iz pograda v hostlu iz dol po tipkovnico. There, I’ve said it. Alora! nocna voznja. ...

Češka, torej. Po včeraj nabavljenih kartah na Flixu, ki smo jih kupili nekje cca dobrih 27 ur pred odhodom (LOL) se je današnji dan pričel predvsem z ideologijo Lempel-Ziv algoritma. Za vse, ki I(K)T pogovorne sheme niste vajeni, gre za algoritem, ki deluje po principu “kako bi, da ne bi” (spakiral vsega) - zgoščevalni algoritem, ki ustvarja .lz7 arhivske datoteke. Čeprav smo se od doma odpravili šele v poznem popoldnevu, to ni pomenilo, da se je s tem odhodom tudi končalo pakiranje kot tako. Seveda kakšnih stvari ni bilo na lagerju doma in posledično je bilo potrebno rezerirati dodaten timeslot za še eno prepakiranje, tokrat v Ljubljani. Odhod ob 19.10 nam ni povzročal večjih preglavic. No, razen G-ju, ki bi lahko prišel nekaj minut prej in se še nasitil an enem Ajda čizburger dopingu, ampak se je odločil, da bo dodatno malico raje preskočil ter nam po poti buzeriral z dejstvi o praznem želodcu. (opomba. to se v resnici ni zgodilo večkrat, ampak zgolj enkrat. Tale informacija je zgolj orientacijske, a hkrati tudi šaljive narave.) ...

Prologue Ne vem, kaj me je prešinilo. Mogoče je bilo krivo, da sem tisti večer spil enega Kozla. Morda sem zgolj Kozle streljal. Nihče točno ne bo nikoli vedel. Češka. Tale izlet ne bo najbolj “prvi” obisk te svete, s pivovarnami in drugimi kulturnimi znamenitostmi posejane zemlje. Vsekakor pa bo eden prvih izmed postkoronskih izletov, torej izven meja naše predrage podalpske kokoške. The story Kam pa kam, rdeča kapica? Že dolgo, dolgo časa nazaj (2014, 2015?), sem imel priložnost spoznati Stašny novy rok (oz. nekaj jv tej smeri), kar naj bi bilo “Srečno novo leto”, po češko. Praga, mesto Karlovega mostu ter Plečnikove cerkve, vsekakor človeka ne more pustiti ravnodušnega. Nekaj časa pozneje (verjetno tudi 2015) je sledil še bolj kulturno obarvan izlet - Praga, Beroun, Češke Budejovice, kjer smo tamkrajšnjim ljudem predstavljali vsaj nekaj malega te podalpske pevske tradicije. ...