Galleries

Po frišnem

VZHOD Doline, reke, polja in morja, vse skrivaj pred njimi trepeta; tiho vzpenjajo iznad te megle, vrhovi belih naših se gora. Mi korak požene spet po udih kri igrivo, pot prehodit hočem, dobro mi poznano, čas krajšam si s pesmijo to toplo, živo, ki jo ‘mam skrivaj za uhlji zapisano. Razgled na vrhu zopet moje orosi oči, pogled je fokusiran, vzhoda sonca videt si želi. “A ni lepo?” zaslišim blizu glas neznanca. “Je! Čist vredno, tudi izgube moj’ga spanca.” ...

Spontano večerno

Arhitekturalna in umetiška ekstravaganca.

“Telefonska kolekcija”. Fotk iz fotoaparata najverjetneje nima kdo obdelat. Kot je že kava na Jesenicah rekla: “Življenje je lepo.”